Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèodpodljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úpati — am nedov. (ȗ) 1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: dolgo časa je upal, nazadnje je obupal; dokler bo upal, bo vzdržal // biti v duševnem stanju, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: upal je, da se bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsíljenec — nca m (ȋ) ekspr. kdor je komu vsiljen: vsiljenec je moral prepustiti svoje mesto zakonitemu voditelju; odpoditi vsiljenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapodíti — ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da … Slovar slovenskega knjižnega jezika
