- vsíljenec
- -nca m (ȋ) ekspr. kdor je komu vsiljen: vsiljenec je moral prepustiti svoje mesto zakonitemu voditelju; odpoditi vsiljenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vsíljenec
Look at other dictionaries:
vsíljenka — e ž (ȋ) ženska oblika od vsiljenec: družina jo je imela za vsiljenko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
