odpočíti se

odpočíti se
-počíjem se in odpočíti si -počíjem si dov., odpočìl se in odpočìl si (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: ko se odpočijemo, odidemo; duševno in telesno se odpočiti; rada bi legla in se odpočila, redko odpočila / odpočiti se od dela, skrbi / v vaši družbi se vedno odpočijem / pozimi se rastline odpočijejo; zemlja se mora odpočiti odpočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: odpočiti si noge; odpočiti si oči, redko odpočiti oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • oddahníti se — in oddáhniti se em se in oddahníti si in oddáhniti si em si dov. (ȋ á) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odpočíniti — em dov. (í ȋ) star. odpočiti se, oddahniti se: nič ni odpočinila, šla je kar naprej; sedel je na klop, da se nekoliko odpočine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odpočítek — tka m (ȋ) glagolnik od odpočiti se: odpočitek od dela; temeljit odpočitek // knjiž. počitek, počivanje: odpočitka ni poznal; mir in odpočitek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • počíniti — em dov. (í ȋ) star. odpočiti se: izčrpan si, počiniti moraš …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • počíti — počíjem tudi počíti se počíjem se dov., počìl tudi počìl se (í ȋ) odpočiti se, oddahniti se: zdaj lahko počijem, redko si počijem / počiti od dela, skrbi / njegova glava je počila na očetovih prsih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • predahníti — in predáhniti em dov. (ȋ á) knjiž. 1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil 2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skŕb — í ž (ȓ) 1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”