- odpetáti
- -ám dov. (á ȃ) ekspr. oditi: naglo se obrne in odpeta; medved je odpetal v gozd
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jo — tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika