- odmíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od odmirati: odmiranje celic, tkiva; odmiranje starejših vej / nastajanje in odmiranje družbenih pojavov; odmiranje razlik med mestom in vasjo / odmiranje države
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
držáva — e ž (ȃ) 1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fúnkcija — e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gangréna — e ž (ẹ̑) med. odmiranje tkiva z gnitjem: zdraviti gangreno; bacili gangrene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčánje — a s (ȃ) glagolnik od mehčati: priprava za mehčanje mesa / mehčanje grozdja / sredstvo za mehčanje vode ◊ lingv. mehčanje sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
možgáni — ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasílje — a s (ȋ) dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska: nasilje raste, se širi; tam vlada nasilje; upirati se nasilju; biti kaznovan zaradi nasilja; z nasiljem kaj doseči; brezobzirno, duhovno, ekonomsko nasilje; žrtve fašističnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nekrobióza — e ž (ọ̑) med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrába — e ž (ȅ á) neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paralíza — e ž (ȋ) med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
progresíven — vna o prid. (ȋ) ki napreduje, se razvija a) glede na kakovost, pozitivnost: ta filozof zanikuje progresivni razvoj človeške družbe; progresiven in regresiven b) glede na količino, intenzivnost; naraščajoč, stopnjujoč: progresivno nadomeščanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika