Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kostolómnica — e ž (ọ̑) vet. bolezen odrasle živine, za katero je značilno mehčanje kosti: krava je zbolela za kostolomnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomílen — lna o prid. (ȋ) s katerim se lomi: lomilno orodje ◊ usnj. lomilni stroj stroj za mehčanje usnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na mehčanje: mehčalni postopek / mehčalno sredstvo ◊ fot. mehčalni objektiv objektiv s krogi, ki povzročijo, da je negativ mehek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčálo — a s (á) sredstvo za mehčanje: mehčala v umetnih snoveh; proizvodnja mehčal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčáva — e ž (ȃ) knjiž., redko 1. mehčanje: postopna mehčava 2. mehkost: prijetna mehčava trave / mehčava oblakov 3. mehki del česa: mehčava v gnezdu / mehčava stegen mehki, mesnati del; mečava / iti čez mehčavo mehka, razmočena tla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
možgáni — ov m mn., rod. mn. tudi možgán (ȃ) 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palatalizácija — e ž (á) lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sóda — e ž (ọ̑) 1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda // poljud., navadno v zvezi soda bikarbona… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stópa — e ž (ọ) nav. mn. navadno lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn: stope gredo, topotajo; voda žene stope; prinesti proso v stope; luščiti, phati ajdo, ječmen v stopah / stope se dvigajo in spuščajo, enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
