- mehčálo
- -a s (á) sredstvo za mehčanje: mehčala v umetnih snoveh; proizvodnja mehčal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mehčáti — ám nedov. (á ȃ) 1. delati kaj tako, da se (rado) a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo 2. delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóraks — a m (ọ̑) min. brezbarvna ali bela rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo: omehčati vodo z boraksom / proizvodnja boraksa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mečílo — a s (í) zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo 2. mehčalo: glicerin in druga mečila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) mehčalo: tej umetni snovi dodajo mehčalce / mehčalec za vodo … Slovar slovenskega knjižnega jezika