Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odkup — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. mnż I, D. u, Mc. odkuppie, blm {{/stl 8}}{{stl 7}} kupienie tego, co się uprzednio sprzedało; odkupienie : {{/stl 7}}{{stl 10}}Sprzedać bez prawa odkupu. {{/stl 10}} … Langenscheidt Polski wyjaśnień
odkup — m IV, D. u, Ms. odkuppie, blm «odkupienie czegoś; wykupienie tego, co zostało sprzedane lub zastawione» Zakaz odkupu. Sprzedać coś z możliwością odkupu. ∆ Prawo odkupu «warunek w umowie sprzedaży, mocą którego sprzedawca rezerwuje sobie prawo… … Słownik języka polskiego
dogòn — ôna m (ȍ ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grozdíčje — a s (ȋ) 1. ribez: gojiti grozdičje; odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje 2. redko grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
minimálen — lna o prid. (ȃ) najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč, ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev // ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkúpen — pna o prid. (ū) nanašajoč se na odkup ali odkupovanje: odkupno poslovanje se je ugodno razvijalo / odkupna mreža; poslovodja odkupne postaje; odkupno podjetje / odkupna cena cena, po kateri odkupnik dobi blago ♦ jur. odkupna pravica izgovorjena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na plan, načrt: delo je nadzorovala planska komisija; izpolnjevati planske naloge; planske postavke, zahteve; plansko obdobje / planska služba podjetja služba, ki načrtuje / planski odkup živine; plansko gospodarstvo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premiírati — am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati denarno pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: premiirati odkup pridelkov premiíran a o: premiirana plemenska živina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
proizvòd — óda m (ȍ ọ) kar je proizvedeno, narejeno a) z ročnim, strojnim delom: dati proizvodu dokončno obliko; kakovost proizvodov / finalni, končni proizvod za neposredno uporabo; industrijski, serijski, tovarniški proizvod; kovaški, pekarski proizvod; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
