odeválo

odeválo
-a s (á) 1. knjiž. kar kaj pokriva, odeva: pregrniti s sivim odevalom; ženska, zavita v čudno odevalo / ekspr. gore so začele odlagati svoje zeleno odevalo // obleka, oblačilo: v nenavadna odevala oblečeni pevci / biti brez odevala 2. bot., v zvezi cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi ali venčni in čašni listi: odstraniti cvetno odevalo; cevasto zraslo cvetno odevalo / dvojno, enojno cvetno odevalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • četverolísten — tna o prid. (ȋ) ki ima štiri liste: četverolistni snopič ♦ bot. četverolistno cvetno odevalo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cvéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov ♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvójen — jna o prid. (ọ̑) 1. dvakrat tolikšen: vrniti dvojno aro; dobil boš dvojno mero; naredil si mi dvojno delo // ki je iz dveh delov, enot: dvojen podplat; dvojni tir; dvojna nit; okno z dvojnimi šipami; kovček z dvojnim dnom; dvojna okna, vrata;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • enójen — jna o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • múnec — nca m (ȗ) bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • perigón — a m (ọ̑) bot. enojno cvetno odevalo: listi perigona …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prostovênčnica — e ž (ȇ) nav. mn., bot. rastline, ki nimajo zraslih venčnih listov, Dialypetalidae: cvetno odevalo pri prostovenčnicah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zrásti — zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”