- odcepítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od odcepiti: politična odcepitev; pravica do odcepitve od države / odcepitev tira / na skici so vrisane tudi vse odcepitve poti in cest odcepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odcèp — épa m (ȅ ẹ) 1. cesta, proga, ki se odcepi: odcep pelje mimo gostišča; dovoliti po odcepu enosmerni promet // kraj, prostor, kjer se cesta, proga odcepi: hiša stoji blizu odcepa; ustavili so se na odcepu; cestni, železniški odcep / cev pušča na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odcepítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na odcepitev: odcepitvene težnje / odcepitveno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
secesíja — e ž (ȋ) 1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
secesionízem — zma m (ȋ) knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: upreti se secesionizmu … Slovar slovenskega knjižnega jezika