- odbrénkati
- -am dov. (ẹ̑) 1. prenehati brenkati: ko je kitarist odbrenkal, so mu poslušalci zaploskali / odbrenkati pesem // ekspr. reči, povedati: odbrenkal mu je, kar je imel na srcu / odbrenkati govor, predavanje 2. ekspr. narediti, opraviti: hči je že odbrenkala srednjo šolo / odbrenkati službo, študij, vojaški rok 3. ekspr. plačati, poravnati: odbrenkal mu je tistih nekaj tisočakov ● slabš. ne bo več dolgo, kmalu bo odbrenkal umrl; ekspr. pri njej je dokončno odbrenkal ni več njen prijatelj; ne ljubi ga več; ekspr. tudi njemu bo odbrenkalo ne bo imel vedno take sreče, takega uspeha kot zdaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.