Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bogatênje — a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogatítev — tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obogatévati — am nedov. (ẹ) bogateti: obogatevati pri trgovanju / zgodovinska veda obogateva z novimi podatki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplájati — am nedov. (á) 1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline 2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati oplájati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
