- očníca
- -e ž (í) nar. gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: šopek očnic; murke in očnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
očníca
Look at other dictionaries:
óčnica — in očníca e ž (ọ̑; í) nav. mn. parna votlina pod čelom, v kateri je oko; očesna votlina: iz očnic so mu gledale stroge oči; globoke očnice ∙ redko sulica mu je predrla očnico in se zasadila v oko odprtino za oči pri čeladi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
