- očáranost
- -i ž (ȃ) stanje očaranega človeka: nenaden krik ga je iztrgal iz očaranosti / poslušalci so kar onemeli od očaranosti / očaranost nad lepoto pokrajine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
očaranost — òčārānōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je očaran ETIMOLOGIJA vidi očarati … Hrvatski jezični portal
očáranje — a s (ȃ) glagolnik od očarati: očaranje gledalcev, poslušalcev; očaranje z glasbo // redko očaranost: očaranje ga je kmalu minilo; trgati se iz očaranja … Slovar slovenskega knjižnega jezika