- obúvanje
- -a s (ú) glagolnik od obuvati: obuvanje čevljev / žlica za obuvanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čížma — e ž (ȋ) nav. mn., nar. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj: obuvanje čižem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obuválen — lna o prid. (ȃ) namenjen za obuvanje: obuvalna priprava / obuvalna žlica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šteflét — a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žlíca — e ž (í) 1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi: jesti, zajemati z žlico; lesena, nerjavna, srebrna žlica / od presenečenja mu je žlica padla iz rok; odložiti žlico prenehati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika