- obújek
- -jka m (ȗ) nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala: namesto nogavic je nosil obujke; volneni obujki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vnúča — e ž (ú) nav. mn., nar. vzhodnoštajersko onuča, obujek: flanelaste vnuče … Slovar slovenskega knjižnega jezika