Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močvírski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na močvirje: močvirska megla, voda; močvirske ptice, rastline / močvirsko obrobje / poljud. (močvirska) mrzlica bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija ◊ bot. močvirska latovka latovka, ki uspeva na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obméjek — jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na obmejku; po obmejkih raste grmovje / obmejek gozda rob, obrobje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróben — bna o prid. (ọ̄) 1. ki je, se nahaja ob robu: obrobni okraski / obrobne opombe; obrobne tipke črkovnice / obrobne pokrajine / obrobni slovenski pisci iz obrobnih pokrajin 2. nav. ekspr. manj pomemben: izgubljati se v obrobnih problemih /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvòd — óda m (ȍ ọ) 1. teh. vod, po katerem je speljana voda, para mimo glavne naprave: zaradi popravil so morali napraviti obvod 2. star. obrobje, okolica: stanovali so na mestnem obvodu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrájek — jka m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // redko rob, konec: nasloniti komolec na okrajek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrájina — tudi okrajína e ž (ā; í) zastar. 1. obrobje, rob: ta umetnostni spomenik je že na okrajini Primorske 2. pokrajina, področje: jezikovne razlike med slovenskimi okrajinami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paróbek — bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
periferíja — e ž (ȋ) kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
robóvje — a s (ọ̑) star. več robov, robovi: robovje pohištva / kositi travo po robovju / robovje prostranega gozda obrobje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
