- obréžen
- -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obrežje: obrežna cesta; obrežna mesta / obrežne skale; obrežno blato / obrežna ladja ♦ navt. obrežna plovba obalna plovba
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obréžen
Look at other dictionaries:
bréžen — žna o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
litorálen — lna o prid. (ȃ) geogr. ki je v bližini obale; obrežen, obalen: litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina obmorska, primorska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabréžen — žna o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: nabrežne čeri / nabrežne rastline … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobréžen — žna o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: pobrežni kraji / pobrežno sprehajališče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
