- obrekoválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor (rad) obrekuje: ne ozirati se na obrekovalce / obrekovalci naše države
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klevétnik — a m (ẹ̑) knjiž. obrekovalec: je velik klevetnik / klevetniki naše družbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sikofánt — a m (ā á) knjiž. 1. ovaduh: varuj se sikofantov; provokator in sikofant 2. obrekovalec, zavajalec: postali so sikofanti v službi buržoazije … Slovar slovenskega knjižnega jezika