- obrekljívec
- -vca m (ȋ) kdor (rad) obrekuje: verjeti obrekljivcem; jeziti se na obrekljivce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obrekljívec
Look at other dictionaries:
grdílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) star. opravljivec, obrekljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obirálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor s trganjem odstranjuje sadeže, plodove z drevesa, rastline: obiralec češenj, grozdja, sadja; obiralec hmelja, tobaka 2. ekspr. opravljivec, obrekljivec: on je obiralec in slepar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
