Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obráten — 1 tna o prid. (ȃ) 1. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: s svojo izjavo je dosegel obraten namen, kot je želel; stvar je v resnici obratna; publ. objektivno stanje je navadno v obratnem sorazmerju s subjektivnim občutkom 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agregát — a m (ȃ) 1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale 2. petr. skupek približno enako velikih zrn:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
generátor — ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napájati — am nedov. (ā) 1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu 2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obratoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na obratovanje: obratovalni pogoji / obratovalni stroški; dobiti obratovalno dovoljenje / obratovalni čas uradno določeno trajanje (dnevnega, tedenskega, letnega) obratovanja / obratovalni prostori ♦ elektr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péč — 1 í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poskúsen — tudi poizkúsen sna o prid. (ȗ) nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva; poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov ♦ agr. poskusno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pustíti — ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spustíti — ím dov., spústil (ȋ í) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko // narediti, da pride kaj z višjega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žíčnica — e ž (ȋ) 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
