obračunski — ȍbračūnskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na obračun, kojim se obračunava, koji služi za obračun [obračunski dolar] SINTAGMA obračunski promet trg. bezgotovinski platni promet preko novčarskih ustanova ETIMOLOGIJA vidi obračun … Hrvatski jezični portal
obračunski — ȍbračūnski pril. DEFINICIJA onako kako se provodi obračun, na način kako traže pravila obračuna ETIMOLOGIJA vidi obračun … Hrvatski jezični portal
likvidatúra — ž odjel u sastavu poduzeća u kojem se obavlja likvidacija računa; obračunski ured … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
likvidatura — likvidatúra ž DEFINICIJA odjel u sastavu poduzeća u kojem se obavlja likvidacija računa; obračunski ured ETIMOLOGIJA vidi likvidacija … Hrvatski jezični portal
burzovni — bȕrzōvnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na burzu [burzovni činovnik; burzovni mešetar] SINTAGMA burzovna akvizicija metoda davanja ponude za kupnju velikih blokova vrijednosnih papira na burzi, burzovno stjecanje; burzovna distribucija takva… … Hrvatski jezični portal
dolar — dȍlār m DEFINICIJA bank. osnovna novčana jedinica u mnogim zemljama (u SAD u, Kanadi, Australiji, Novom Zelandu, Liberiji, Jamajki itd.), manje jedinice nazivaju se različito; ob. sadrži 100 centi [obračunski dolar; petrodolar] ETIMOLOGIJA… … Hrvatski jezični portal
dínar — ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (ȋ; ȋ ȃ, ȋ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólar — tudi dolár ja m (ọ̄; ȃ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar ♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indikátor — ja m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tečáj — a m (ȃ) 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih 2. geogr. točka … Slovar slovenskega knjižnega jezika