- obračálnik
- -a m (ȃ) agr. 1. priprava za obračanje, ki se priključi traktorju: delati z obračalnikom; obračalnik in grabeljnik / vprežni obračalnik 2. obračalni plug: orati z obračalnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obračálnik
Look at other dictionaries:
tráčen — čna o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na trak: tračni meter / tračno jeklo, železo / tračni prenos / tračni brusilnik brusilnik z brezkončnim brusilnim trakom, navadno gumijastim; tračni transporter transporter z brezkončnim trakom ♦ agr. tračni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtávkast — a o prid. (ā) nanašajoč se na vrtavko: vrtavkasto vrtenje / vrtavkast otrok ♦ agr. vrtavkasti obračalnik obračalnik z vrtavkami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grábeljnik — a [bǝl] m (ā) 1. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: kupili so nov grabeljnik in obračalnik 2. obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgrabljálnik — a m (ȃ) agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: zgrabljalnik in obračalnik / vrtavkasti zgrabljalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
