- obotavljávec
- -vca m (ȃ) kdor se (rad) obotavlja: pregovoriti, spodbuditi obotavljavce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obotavljávec
Look at other dictionaries:
mudljívec — vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obotavljáč — a m (á) redko obotavljavec: ta človek je obotavljač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
