- obotavljàv
- -áva -o prid. (ȁ á) obotavljiv: obotavljav človek / stopal je zamišljeno, z obotavljavimi koraki obotavljávo prisl.: obotavljavo dvigniti roke; obotavljavo reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.