- oboroževáti
- -újem nedov. (á ȗ) opremljati z orožjem: oboroževati vojake; delavci in kmetje so se začeli oboroževati; pren., ekspr. oboroževati se z znanjem; mladina se idejno in politično oborožuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oboroževáti
Look at other dictionaries:
mŕzličen — čna o prid. (ȓ) nanašajoč se na mrzlico: mrzlični bolniki / mrzlični spanec; mrzlične blodnje / lotil se ga je mrzličen nemir; mrzlično razpoloženje / mrzlične priprave za skoke; mrzlično iskanje umetnin / dogodki so se razvijali z mrzlično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oboroževánje — a s (ȃ) glagolnik od oboroževati: omejiti oboroževanje; atomsko, jedrsko oboroževanje; tekma v oboroževanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
