- obóčje
- 1 -a s (ọ̑) star. 1. obok: okensko obočje / sonce je stalo sredi obočja neba, nebesnega oboka 2. boki: ženska je širokega obočja ------ 2 -a s (ọ̑) knjiž. del obraza ob očeh: gubančiti obočje; modrikaste lise na obočju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.