Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bóbenček — čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóbnica — in bobníca e ž (ọ̑; í) nav. mn., star. pavka: biti na bobnice; grmenje bobnic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóbničen — čna o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kládivce — tudi kladívce a s (á; ȋ) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku ◊ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; muz. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ób (ọ̑) 1. za izražanje premikanja v položaj, da pride a) do dotika s čim ovirajočim: spotakniti se, zadeti ob kamen; udariti s pestjo ob mizo; zadeti ob podboj; treščiti, vreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretŕgati — am stil. tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
