- obléga
- -e ž (ẹ̑) star. obleganje: oblega trdnjave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oblegoválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor oblega: oblegovalci so zavzeli trdnjavo / ekspr. vztrajni oblegovalci deklet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óblost — i ž (ọ̄) lastnost, značilnost oblega: oblost predmeta / knjiž.: oblost rečnih kamnov; kipar je poudaril oblost rok in nog … Slovar slovenskega knjižnega jezika