obláčiti se — nesvrš. 〈prez. (3. l. jd) òblāči se, pril. sad. obláčēći se, gl. im. čēnje〉 prekrivati se oblacima, zastirati se oblacima (o nebu) ⃞ {{001f}}vedriti i oblačiti (∅) imati veliku vlast u rukama, biti vrlo moćan, svemoćan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oblačiti — obláčiti se nesvrš. <prez. òblāčīm se, pril. sad. obláčēći se, gl. im. čēnje> DEFINICIJA prekrivati se oblacima, zastirati se oblacima (o nebu) FRAZEOLOGIJA vedriti i oblačiti imati veliku vlast u rukama, biti vrlo moćan, svemoćan… … Hrvatski jezični portal
obláčiti — (se) nesvrš. 〈prez. òblāčīm (se), pril. sad. obláčēći (se), gl. im. čēnje〉 odijevati (se), stavljati (na koga ili na sebe) odjeću … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oblačiti — obláčiti1 nesvrš. <prez. òblāčīm, pril. sad. obláčēći, gl. im. čēnje> DEFINICIJA ob. u: [vedriti i oblačiti (Ø) imati veliku vlast u rukama, biti vrlo moćan, svemoćan] ETIMOLOGIJA vidi oblak … Hrvatski jezični portal
oblačiti — obláčiti2 (se) nesvrš. <prez. òblāčīm (se), pril. sad. āčeći (se), gl. im. obláčēnje> DEFINICIJA v. obući ETIMOLOGIJA vidi obući … Hrvatski jezični portal
oblačíti se — ím se nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. postajati oblačen: nebo se oblači; brezoseb.: oblači se; na zahodu se že oblači 2. ekspr. postajati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: obraz se mu vse bolj oblači; dvom mu oblači čelo ● ekspr. tu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
manekenski — manèkēnski pril. DEFINICIJA kao maneken, na način manekena SINTAGMA hodati manekenski hodati stiliziranim kretnjama kao manekeni na pisti; oblačiti se manekenski oblačiti se pretjerano brižljivo, previše elegantno s obzirom na potrebu ili priliku … Hrvatski jezični portal
maškaráti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. oblačiti v maškaro: maškarati otroka za pustno prireditev; vse dopoldne so se maškarali // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: ta mati hčer preveč maškara … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preobláčiti — im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti // navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šémiti — im nedov. (ẹ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš … Slovar slovenskega knjižnega jezika