obláček

obláček
-čka m (ȃ) manjšalnica od oblak: na nebu ni bilo niti enega oblačka; beli, mrenasti oblački; čreda oblačkov / oblaček dima / oblaček rib ● tekst v oblačku pri stripu v liku ovalne oblike, navadno s koničastim delom, usmerjenim k ustom, glavi govoreče osebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • Gustav Ipavec — (auch Ipavic; * 15. August 1831 in Šentjur pri Celju; † 20. August 1908 ebenda) war ein slowenischer Komponist. Ipavec besuchte das Gymnasium in Celje und schrieb sich dann an der medizinisch chirurgischen Schule in Graz ein. Gleich seinen… …   Deutsch Wikipedia

  • azúr — a m (ȗ) knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpúhniti — em dov. (ú ȗ) s puhanjem naenkrat spraviti iz ust, pljuč: izpuhnil je oblaček dima; izpuhniti toplo sapo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • meglíca — e [mǝg] ž (í) 1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice ♦ meteor. redka megla, zaradi katere… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obláčec — čca m (ȃ) star. oblaček: oblačci na nebu / oblačec dima …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oblákec — kca m (ȃ) oblaček: beli, komaj zaznavni oblakci / oblakec prahu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otemnjeváti — újem [tǝm] nedov. (á ȗ) zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sôpniti — em tudi sopníti sópnem dov. (ó ȏ; ȋ ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”