objektívnōst — ž 1. {{001f}}osobina onoga koji je objektivan ili svojstvo onoga što je objektivno; stvarnost, predmetnost 2. {{001f}}pren. nepristranost, nepostojanje predrasuda, pravednost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
objektivnost — objektívnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. osobina onoga koji je objektivan ili svojstvo onoga što je objektivno; stvarnost, predmetnost 2. pren. nepristranost, nepostojanje predrasuda, pravednost ETIMOLOGIJA vidi objekt … Hrvatski jezični portal
pròcesnī — pròcesn|ī prid. koji se odnosi na proces [∼o pravo]; procesualan ∆ {{001f}}∼e pretpostavke pravn. okolnosti od čijeg postojanja zavisi dopustivost pokretanja i vođenja nekog postupka, objektivnost i nadležnost suda, sposobnosti i interesi… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
subjektívnōst — ž 1. {{001f}}osobina onoga koji je subjektivan, svojstvo onoga što je subjektivno; pristranost, osobnost, subjektivitet, opr. objektivnost 2. {{001f}}pren. pristranost, neobjektivnost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
procesni — pròcesnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na proces; procesualan SINTAGMA procesne pretpostavke pravn. okolnosti od čijeg postojanja zavisi dopustivost pokretanja i vođenja nekog postupka, objektivnost i nadležnost suda, sposobnosti i interesi… … Hrvatski jezični portal
imparcijalnost — imparcijálnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je imparcijalan; objektivnost ETIMOLOGIJA vidi imparcijalan … Hrvatski jezični portal
ávtokrítika — e ž (ȃ í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekspresionízem — zma m (ȋ) umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat: impresionizem in ekspresionizem / abstraktni ekspresionizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
globína — e ž (í) 1. razsežnost v navpični smeri navzdol: meriti globino; globina jezera je deset metrov; globina in širina prepada / globina oranja ∙ kulturni razvoj v globino in širino glede na intenzivnost in obseg // razsežnost v vodoravni smeri v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načêlo — a s (é) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo; držati se, odstopati od svojih načel; ravnati po etičnih načelih; jasna, trdna načela; stroga moralna, vzgojna načela; načelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika