obílica

obílica
-e ž (ȋ) 1. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: obilica podatkov; zima z obilico snega // v prislovni rabi, v zvezi v obilici izraža veliko količino, množino: vsega je bilo v obilici; lasje so se ji v obilici usipali po ramenih 2. zastar. obilje, izobilje: obilica in pomanjkanje / živeti v obilici

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”