Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kontúren — rna o prid. (ȗ) nanašajoč se na konturo; obrisen: konturna risba / konturna ostrina ◊ agr. konturno obdelovanje obdelovanje, pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motíčen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na motiko: motično obdelovanje ♦ zgod. motično poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plítev — tva o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poljedélstvo — a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na ralo: ralna ročica / ralno obdelovanje polja ◊ zgod. ralno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje z ralom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brigáden — dna o prid. (ȃ) nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črevárna — e ž (ȃ) podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt // obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dominikálen — lna o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frezálnik — a m (ȃ) strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hmeljník — a m (í) njiva, na kateri raste hmelj: hodila sta med hmeljniki in sadovnjaki; obdelovanje hmeljnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
