blókovski

blókovski
-a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta blókovsko prisl.: blokovsko neangažirane dežele

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • blokovski — blòkovskī prid. DEFINICIJA pov. koji se odnosi na blok (4) [blokovska politika], opr. izvanblokovski SINTAGMA blokovska strategija vojn. sustav usvojenih stavova o organiziranju i upotrebi oružanih snaga u miru i ratu koji su prihvatile ili kojih …   Hrvatski jezični portal

  • blòkovskī — blòkovsk|ī prid. pov. koji se odnosi na blok (4) [∼a politika], opr. izvanblokovski …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • Serbian hip hop — refers to all genres of hip hop music in the Serbian language, mostly from Serbia, Republika Srpska (BiH), and Montenegro. The term is also sometimes used to refer to any hip hop music made by Serbs, including instrumental hip hop, as well as rap …   Wikipedia

  • izvanblokovski — izvanblòkovskī prid. DEFINICIJA pol. koji ne pripada nijednome političkom bloku [izvanblokovske zemlje] ETIMOLOGIJA v. izvan + v. blok, blokovski …   Hrvatski jezični portal

  • antiblokovski — antiblòkovskī prid. DEFINICIJA pol. koji djeluje protiv blokova, koji se suprotstavlja blokovskoj podjeli svijeta ETIMOLOGIJA anti + v. blok, blokovski …   Hrvatski jezični portal

  • blókoven — tudi blokóven vna o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèblókovski — a o prid. (ȅ ọ̑) ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razdeljênost — i ž (é) lastnost, značilnost razdeljenega: razdeljenost zemljišča / boriti se proti blokovski razdeljenosti sveta / neenakomerna razdeljenost naravnih bogastev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vkleníti — vklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo // tesno obdati in s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”