- blokóvnik
- -a m (ọ̑) žel. uslužbenec pri bloku na železnici: progovni blokovnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prevozíti — vózim dov. (ȋ ọ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot // z vozilom, prevoznim sredstvom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika