- nôvoporočênec
- -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mladožénec — nca m (ẹ̑) nar. ženin: mladoženec in družbani // mladoporočenec, novoporočenec: obdarovanje mladožencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika