Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
armatúra — e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deséttónski — a o prid. (ẹ̑ ọ̑) težek deset ton: žerjav z lahkoto prestavlja desettonske železne grede // ki ima nosilnost deset ton: desettonski tovornjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvánajsttónski — 1 in dvanájsttónski a o prid. (ȃ ọ̑; á ọ̑) težek dvanajst ton: dvanajsttonska železna konstrukcija // ki ima nosilnost dvanajst ton: dvanajsttonski kamion 2 in dvanájsttónski a o prid. (ȃ ọ̑; á ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kapacitéta — e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letálo — a s (á) motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móst — ú in a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostóvi stil. mósti (ọ̑) 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôsnost — i ž (ó) 1. raba peša nosečnost: šesti mesec nosnosti / govori se o njeni nosnosti s sosedom 2. knjiž., redko nosilnost: zaradi tega se je nosnost ladje zmanjšala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obremenjeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. dajati breme, težek predmet na kaj: obremenjevati tovorno dvigalo; nosilnost tal je slaba, zato jih ne smemo obremenjevati s težkimi omarami 2. nalagati komu veliko dela, dolžnosti: obremenjevati ženske z gospodinjskimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ojačeválen — lna o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ojačeváti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
