norčíja

norčíja: -e ž (ȋ) nav. mn. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: norčij ni maral; po ulicah so fantje počeli norčije; burke in norčije / tradicionalne pustne norčije ∙ ekspr. uganjati norčije iz koga, s kom norčevati se, šaliti se

Игры ⚽ Нужна курсовая?

búrk — a m (ȗ) nar. burka, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glúma — e ž (ū) zastar. (gledališka) igra, drama: izvirna gluma v enem dejanju / napisal je več glum // norčija, burka: vsi so ga imeli radi zavoljo njegovih domislic in glum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
norčaríja — e ž (ȋ) nav. mn. norčija: početi norčarije / ekspr. ne meni se za norčarije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
norčávost — i ž (á) lastnost norčavega človeka: prijetna norčavost vaškega šaljivca / norčavosti mu niso zamerili / norčavost pustnega torka // knjiž. norčija: uganjati norčavosti; razpoložen za norčavosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias