- norčávost
- -i ž (á) lastnost norčavega človeka: prijetna norčavost vaškega šaljivca / norčavosti mu niso zamerili / norčavost pustnega torka // knjiž. norčija: uganjati norčavosti; razpoložen za norčavosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
norčávost
Look at other dictionaries:
burkáštvo — a s (ȃ) slabš. norčije, groba norčavost: uganjati bedasto burkaštvo; igra je prešla v burkaštvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
burlésknost — i ž (ẹ̑) knjiž. groba šegavost, norčavost: pisatelj z burlesknostjo prikazuje svoje junake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
