- blískanje
- in bliskánje -a s (í; ȃ) glagolnik od bliskati: bliskanje in grmenje / bliskanje flešev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blískavica — 1 e ž (í) oddaljeno bliskanje brez grmenja: bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem; poletna bliskavica; svit oddaljene bliskavice / bled obraz z bliskavicami v očeh; pren. bliskavica svetovnega konflikta; bliskavica na političnem obzorju; ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fléš — a m (ẹ̑) fot. (elektronska) bliskovna luč: bliskanje flešev ∙ publ. fleši so kar naprej pobliskavali fotoreporterji so fotografirali … Slovar slovenskega knjižnega jezika