ìmpoténten — tna o prid. (ȉ ẹ̑) nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzmóžnež — a m (ȅ ọ̑) ekspr. nezmožen človek: imel je občutek, da ima same nezmožneže okrog sebe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níhati — am nedov. (ȋ) 1. premikati se med dvema skrajnima legama, zlasti v časovno enakih presledkih: nihalo niha; nihati enakomerno, počasi; nihati sem ter tja; star. svetilka se niha niha / gladina vode niha se dviga in pada; drevesa nihajo v vetru se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obotávljati se — am se nedov., tudi obotavljájte se; tudi obotavljála se (á) biti nesposoben, nezmožen za dokončno odločitev: fant se obotavlja; obotavljati se z odgovorom; obotavlja se iti k zdravniku; dolgo se je obotavljal, preden je vstopil; obotavlja se,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omahljív — a o prid. (ȋ í) nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: omahljiv človek; glede tega je zelo omahljiv / omahljiv značaj // ekspr. neodločen, negotov: bližal se je z omahljivimi koraki omahljívo prisl.: omahljivo reči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omahováti — újem nedov. (á ȗ) 1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo 2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plodítev — tve ž (ȋ) glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve ♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomíšljati — am nedov. (í) 1. krajši čas misliti: malo je pomišljala, nato pa odgovorila / star. večkrat pomišlja na dom misli 2. knjiž. premišljevati, razmišljati: pomišljala je, ali bi mu novico sporočila pomíšljati se tudi pomíšljati navadno z nikalnico… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spôlen — lna o prid. (ȏ) nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnosi; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja ♦ biol. spolni hormoni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika