Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fovšíja — e ž (ȋ) nižje pog. nevoščljivost, zavist: samo zaradi fovšije je prišlo do prepira ∙ nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goréti — ím nedov., gôrel (ẹ í) 1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izzívati — am nedov. (í) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: fantje so ga izzivali; izzivati k prepiru, pretepu, na prepir, pretep / vojaško izzivati z vojaškimi akcijami ustvarjati napetost v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samogóltnost — i [u̯t] ž (ọ) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tičáti — ím nedov. (á í) 1. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje zataknjen, zapičen, obdan od česa: ključ tiči v ključavnici; v zidu tičijo krogle; bodica mu je tičala v prstu / tičal je do pasu v snegu / med cvetjem je tičal bel listek // biti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
