bleščáva

bleščáva
-e ž (ȃ) 1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra // odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja 2. knjiž., redko razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • bleščôba — e ž (ó) bleščava: bleščoba ga slepi; sončna bleščoba / pisana panorama bleščobe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bliščáva — e ž (ȃ) star. bleščava: sončna bliščava / bliščava snega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bliščôba — e ž (ó) star. bleščava: žareča bliščoba; zlata bliščoba neba / bajna bliščoba soban …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”