- nevédnež
- -a m (ẹ̑) ekspr. neveden človek: imeti, razglasiti koga za nevedneža; velik nevednež / to je pravi nevednež / v tehniki je popoln nevednež
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nevédnež
Look at other dictionaries:
analfabét — a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malovédnež — a m (ẹ̑) star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagnáti — žênem dov., stil. naženó (á é) narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: oče ga je nagnal iz hiše, od doma; kmalu so jih nagnali / nagnali so jo z brcami in zmerjanjem / psa naženi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neználec — lca m (ȃ) knjiž. neveden človek, nevednež: vsi so veliki neznalci; pravi neznalec je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ničevédec — dca m (ẹ̑) zastar. nevednež: svet bedakov in puhlih ničevedcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ničvédec — dca m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: družba ničvedcev in pustolovcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ničvédnež — a m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: razglasiti koga za ničvedneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šarlatán — a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tí — têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika