Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ničè — éta m (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: takle niče se ne more primerjati z njim; zanje je bil le niče in postopač éta s (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: takole niče se upa upreti; bil je pridobitniško niče / kot psovka niče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nihčè — éta m (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: pri hiši ravnajo z njim, kakor da je nihče; takega nihčeta ne bo vabil na dom éta s (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: lepo se obleci, da ne bodo mislili, da si kako nihče tudi níhče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
egálen — lna o prid. (ȃ) zastar. nepomemben, nevažen: zadevo je imel za preveč egalno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malovážen — žna o prid. (á ā) knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim malovážno prisl.: malovažno kaj reči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níštrc — a m (ȋ) knjiž. nič: to jim je čisti ništrc; prepirata se za prazen ništrc // ekspr. malo vreden, droben predmet: ne kupuj tega ništrca / v primeri z njimi je on ništrc nepomemben, nevažen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píškav — a o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podredíti — ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snetjàv — áva o prid. (ȁ á) na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: snetjav klas; snetjavo žito / snetjava njiva ● ekspr. snetjav razlog za prepir nepomemben, nevažen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
