Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Ávgijev — a o prid. (á) knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev neurejen, umazan prostor: očisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev; pren. Avgijev hlev kulturnih razmer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlév — a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaótičen — čna o prid. (ọ) knjiž. zelo neurejen, zmeden: kaotične razmere / kaotična doba / kaotično duševno stanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kléštra — e ž (ẹ̑) nar. zanemarjen, neurejen, neroden človek: s to kleštro se ne boš več družil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nemíren — rna o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razmahedrán — a o prid. (á) ekspr. neskrbno oblečen, neurejen: vsa razmahedrana je stala pri oknu / strgana in razmahedrana obleka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šlámpast — a o prid. (á) nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
váljati — am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati c) bolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanemáriti — im dov. (á ȃ) 1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročiti neustrezen potek česa: zanemariti delo, študij; zanemariti vzgojo / zanemariti dolžnosti // s premajhno skrbjo povzročiti nezadovoljenost potreb koga: zanemariti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanemárjati — am nedov. (á) 1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa: zanemarjati delo, študij / začel je zanemarjati svoje dolžnosti / zanemarjati razvoj kake panoge // s premajhno skrbjo povzročati nezadovoljenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
