- nèuravnovéšenost
- -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neuravnovešenega: neuravnovešenost cen / nervozne kretnje so izdajale njegovo neuravnovešenost / kazati znake duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blaznívost — i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emocionálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labílnost — i ž (ȋ) lastnost, značilnost labilnega; nestalnost, neuravnovešenost: čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizravnánost — tudi nèzravnánost i ž (ȅ á) lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preiskovánec — nca m (á) kdor je preiskovan: ugotoviti neuravnovešenost pri precejšnjem odstotku preiskovancev; potreba po popolni sproščenosti preiskovanca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psihopatíja — e ž (ȋ) psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrváti — rújem dov., razrvál (á ú) nav. ekspr. povzročiti notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: nesoglasja in prepiri so jo razrvali; vojna je ljudi tudi duševno razrvala // povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: naporno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsájati — 1 am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vihárnost — i ž (á) ekspr. čustvena neuravnovešenost, razburljivost: njena viharnost ga je presenetila; viharnost mladine … Slovar slovenskega knjižnega jezika