- nèupravíčenost
- -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèopravíčenost — i ž (ȅ ȋ) lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov // publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèosnovánost — i ž (ȅ á) nav. ekspr. neutemeljenost, neupravičenost: neosnovanost trditve / neosnovanost sumničenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvréden — dna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaníkati — am dov. (ȋ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala // nepreh. z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika