nèuporáben

nèuporáben
-bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • dotrájati — am dov. (ȃ) zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan a o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izrábljati — am nedov. (á) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi 3.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kváriti — im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèráben — bna o prid. (ȅ á ȅ ā) neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèuporabljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odpàd — áda m (ȁ á) 1. glagolnik od odpasti: prezgodnji odpad listja / odpad od narodnosti, vere / odpad omenjenih vzrokov 2. prostor, namenjen za zbiranje nerabnih, dotrajanih predmetov, stvari: odpeljati stare gume na odpad; nabrati različne predmete… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trótovski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • želézo — a s (ẹ) najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve: pridobivati železo; rja razjeda železo; taliti železo; krhko, lomljivo, trdo železo; vroče železo; livarna železa; zlitine železa in drugih kovin; predmeti iz železa; ekspr. tega pa ne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”